odgovarja odvetnica Betka Vreček Močnik

V spodnjem pravnem nasvetu odgovarjam na vprašanje bralca, ki je prejel plačilni nalog medobčinskega inšpektorata zaradi prehitre vožnje v naselju. Bralec piše, da je on sicer lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, ni pa bil on tisti, ki je v času storitve prekrška vozilo uporabljal. Avto je namreč v tistem času uporabljal eden izmed njegovih družinskih članov. Kljub temu je bilo plačilo globe naloženo bralcu, izrečene pa so mu bile tudi kazenske točke. Kaj storiti?

V zgornjem primeru gre za tipično situacijo, ko vozila ne uporablja lastnik vozila, ampak nekdo drug (navadno je to nekdo izmed družinskih članov), ki v času uporabe vozila stori prekršek, plačilni nalog pa prejme lastnik vozila. To pomeni, da plačilni nalog prejme oseba, ki ni storila prekrška. Do takšnih situacij navadno pride v primerih, ko pooblaščene uradne osebe opravljajo meritve hitrosti z radarji, ki prekrške tudi slikovno dokumentirajo, pri tem pa kršitelj, ki je upravljal vozilo, ni ustavljen in kontroliran. Uradne osebe ob storitvi prekrška kršitelja ne identificirajo, s fotografiranjem pa je ugotovljena registrska označba vozila. V takšnih primerih prekrškovni organ na podlagi vpogleda v evidenco lastnikov motornih vozil ugotovi, kdo je lastnik oziroma uporabnik vozila ter tej osebi pošlje plačilni nalog. Prvi odstavek 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa namreč določa, da se za prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki je storjen z vozilom, pa pri tem ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Lastnik vozila se lahko brani tako, da v zahtevi za sodno varstvo, ki jo mora vložiti v roku osmih dni od vročitve plačilnega naloga, predloži dokaze, s katerimi izkazuje, da v času storitve prekrška ni uporabljal vozila, s katerim je bil storjen prekršek (npr. potrdilo delodajalca, da je bil v tistem času v službi), pri čemer mu ni potrebno navesti, kdo je vozilo uporabljal. Če lastnik vozila izkaže razumen dvom v to, da ni bil on storilec prekrška, organ plačilni nalog odpravi in postopek proti lastniku vozila ustavi, povrniti pa mu mora tudi stroške postopka. Težo dokaznega bremena je v tem primeru potrebno razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti, ki med drugim zahteva, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni dokazana, obdolženca oprostiti (načelo in dubio pro reo).