odgovarja odvetnica Betka Vreček Močnik

Spodnji pravni nasvet je namenjen vprašanju bralke, ki se je kot mati treh otrok odločila, da bo po izteku porodniške za tretjega otroka izkoristila pravico do krajšega delovnega časa, in sicer bi namesto z osem urnim delavnikom želela delati s šest urnim delavnikom. Kot piše bralka, se delodajalec še odloča, ali ji bo to pravico priznal, prav tako pa ji je namignil, da ji v primeru krajšega delovnega časa pripada tudi sorazmerno manj dopusta ter regresa za letni dopust. Bralko zanima, kakšne so njene pravice v tem primeru.

Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva je urejena v 50. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Prav tako ima eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka (isto velja tudi v primeru treh ali več otrok), pravico do dela s krajšim delovnim časom do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev. V primeru izrabe te pravice delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Krajši delovno čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, delavec pa mora obvestiti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva 30 dni pred nastopom. Pravica se uveljavlja pri pristojnem CSD, vlagatelj pa mora vlogi priložiti tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katerega mora biti razvidno obdobje, v katerem bo delal krajši delovni čas ter število ur dela na teden ali število ur dela na dan. Ob tem je za vaš primer posebej pomembno stališče Vrhovnega sodišča RS iz sklepa VIII Ips 208/2014, da delavcu ob izpolnitvi pogojev iz 50. člena ZSDP-1 pravica do krajšega delovnega časa pripada na podlagi zakona in ni stvar delodajalčeve dobre volje. Delodajalec vam koriščenja te pravice torej ne more odreči ali vam pravice omejevati, četudi se pri tem sklicuje na potrebe delovnega procesa. V primeru odreka te pravice vam delodajalec krši pravico iz 50. člena ZSDP-1, kar glede na določbo 111. člena ZSDP-1 pomeni celo prekršek, za katerega lahko inšpektor za delo delodajalca kaznuje z globo od 3.000 do 5.000 eurov, odgovorno osebo delodajalca pa tudi z globo od 300 do 600 eurov. Vse ostale pravice, razen pravice do plačila, ki je vezana na dejansko opravljeno delo, vam pripadajo, kot bi delali polni delovni čas, torej tudi dopust ter regres, ki vam torej pripada v polni višini. Podlago za to najdete v 67. in 131. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).