odgovarja odvetnica Betka Vreček Močnik

Bralka ima težave z izvenzakonskim partnerjem, saj je večkrat psihično in fizično nasilen do nje, bil pa je nasilen tudi do otroka. Enkrat mu je bila s strani policije že izrečena prepoved približevanja. Zadeva se je začasno umirila, nato pa se je zopet stopnjevalo. Pred časom se je nasilje do bralke in do otroka stopnjevalo do te mere, da je poklicala policijo, ki je takoj izdala odredbo o prepovedi približevanja, vendar je odredba veljala le 2 dni, sodišče pa jo je podaljšalo še za nadaljnjih 15 dni. Odredba ne velja več, partner pa s svojim početjem nadaljuje, zaradi česar bralka živi v stalnem strahu. Bralka prosi za nasvet, kaj lahko stori, da bi zaščitila sebe in svojega otroka.

V zgoraj opisanem primeru gre za tipično obliko nasilja v družini. Določeno varstvo pred tovrstnim nasiljem vam nudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), ki v 3. členu jasno določa, da je nasilje v družini prepovedano, pri čemer nasilje v družini pomeni vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev nasilja), oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katero koli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok. Najprej je torej potrebno ozavestiti, da nasilja v nobenem primeru ni potrebno trpeti, nato pa čim prej ukrepati. ZPND nudi možnost določenih ukrepov, ki tok nasilnih dejanj lahko prekinejo. Sodišče namreč lahko povzročitelju nasilja prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živite vi in vaš otrok, prav tako mu lahko prepove zadrževanje v določeni bližini vašega stanovanja. Prav tako mu lahko prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se vi in vaš otrok običajno nahajata (npr. v bližini vašega delovnega mesta, v bližini vrtca ali šole, ki jo obiskuje vaš otrok). Nenazadnje sodišče lahko povzročitelju prepove navezovanje kakršnih koli stikov z vami ali vašim otrokom, vključno preko sredstev za komuniciranje na daljavo (npr. preko telefona) ali celo preko tretjih oseb. Te ukrepe lahko sodišče izreče tudi v primeru, če vam bo parter zgolj grozil, da vas bo poškodoval ali kako drugače posegel v vaše dostojanstvo. Potrebno je torej na sodišče čim prej vložiti predlog za izrek zgoraj opisanih ukrepov po 19. členu ZPND ter hkrati predlagati, naj sodišče v primeru kršitve izrečenih ukrepov izven zakonskemu partnerju izreče denarno kazen (predlagam najmanj v višini 500,00 EUR). Sodišče tovrstne ukrepe lahko izreče za dobo dvanajstih mesecev, pri čemer lahko pred iztekom veljavnosti ukrepov predlagate njihovo podaljšanje. Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev.