odgovarja odvetnica Betka Vreček Močnik

Bralec ima sledečo situacijo: njegova žena že več kot 10 let skrbi za ostarelo mamo, ki potrebuje stalno nego in pomoč. Ženina sestra pri skrbi za mamo noče sodelovati, prav tako zavrača vsakršen finančni prispevek, saj žena poleg svoje osebne pomoči nosi tudi celotno finančno breme oskrbe (občasno plačevanje negovalke, stroški hrane, zdravstvenih pripomočkov…). Bralca zanima, na kakšen način bi lahko žena sedaj, ko je mama še živa, poskrbela, da bi po njeni smrti dobila vsaj delno povrnjene stroške oskrbe. Bralca skrbi, da se bo po smrti mame zapuščina (mama je sicer lastnica stanovanja) enostavno razdelila na dva dela, ne glede na to, da sestra ni ničesar prispevala k skrbi za mamo. Žena se želi izogniti dolgotrajnim sodnim postopkom po smrti mame.

V gornjem primeru svetujem, da vaša žena z mamo čim prej sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Takšna pogodba mora biti sklenjena v notarskem zapisu. S to pogodbo se bo žena zavezala, da bo za mamo skrbela do njene smrti, mama pa se bo zavezala, da bo v zameno za to na vašo ženo prenesla lastninsko pravico na svoji nepremičnini. Zato se pogodba o dosmrtnem preživljanju šteje med odplačne pogodbe. Izročitev nepremičnine kot tudi prenos lastninske pravice na stanovanju bo odložena do mamine smrti. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju se natančno dogovorite, kakšne so obveznosti vaše žene, oziroma kaj vse sodi pod pojem preživljanje. Po smrti mame bo vaša žena postala lastnica nepremičnine, oziroma vsega premoženja, ki bo navedeno v pogodbi, in sicer tako, da bo na podlagi notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju in izpisa iz matičnega registra o smrti v zemljiški knjigi predlagala vknjižbo lastninske pravice na svoje ime. Do mamine smrti pa bo ostala lastnica nepremičnine mama. Za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju podpis ženine sestre ni potreben. V ženinem interesu pa je tudi, da v se v pogodbi istočasno dogovorite še za prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist vaše žene. S tem si bo žena zagotovila, da mama po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju nepremičnine ne bo prenesla na koga drugega. Premoženje, ki je del pogodbe o dosmrtnem preživljanju, torej stanovanje, ne bo spadalo v zapuščino mame po njeni smrti in torej ne bo predmet dedovanja, saj bo žena lastninsko pravico na nepremičnini na svoje ime lahko vpisala takoj po smrti mame, torej še pred začetkom zapuščinskega postopka po mami. Nujni dediči, torej ženina sestra, lahko sicer pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpodbijajo zaradi prikrajšanja nujnega deleža, a le v primeru, da se ugotovi, da je pogodba vsaj delno neodplačna (darilna). V vašem primeru, ko dejansko celotno breme preživljanja nosi vaša žena, in to že vrsto let, bo tudi v primeru morebitnega izpodbijanja dokaj jasno, da gre za odplačno pogodbo in ženina sestra po mojem mnenju pri uveljavljanju nujnega deleža na nepremičnini ne bi bila uspešna.